Prvi teden – pot in spoznavanje novega okolja
Za pot sem spakirala 1 dan preden odhodom na Poljsko. Odpravila sem se s Flixbusom, na katerega sem se vkrcala ob 1.15 zjutraj. Brez postankov smo se peljali vse do Avstrije. Tam smo naredili prvi postanek, nato pa nadaljevali proti Nemčiji. Na meji z Nemčijo nas je ustavila nemška mejna kontrola, ki ni našla nikakršnih nepravilnosti, zato smo nadaljevali potovanje. Prispeli smo do Münchna, kjer sem čakala uro in pol ter presedla na avtobus do Berlina. Tam sem imela daljši postanek, ki je trajal 3 ure in 40 minut. Tudi tukaj je bilo vse lepo in prav, zato sem lahko pot nadaljevala vse do Ščečina. Tam me je pričakala so-koordinatorka projekta in me zapeljala do nastanitve. Med potjo mi je povedala kje je kaj, vendar zaradi kasnejše ure in teme nisem kaj dosti videla. Pospremila me je do stanovanja, mi dala ključe in me seznanila z mojimi sostanovalci. Hkrati mi je povedala, da si lahko naslednji dan vzamem prosto, kar sem tudi storila, saj sem morala vse razpakirati in se tudi naspati.
Naslednji dan je bil bolj ležeren. S sostanovalci smo imeli spoznavne pogovore in z vsemi sem se dobro ujela. Dan zatem sem se skupaj s sostanovalko, po navodilu koordinatorja, odpravila do pisarne. Tam sem se seznanila s puncami, ki delajo v pisarni. Tudi z njimi sem imela dober pogovor in tako so mi povedale kaj je/bo moja naloga ter kako vse skupaj poteka. Za konec smo imeli še eno uro poljščine. Spoznala sem, da mi je poljščina hkrati težka in lahka, saj imajo besede, ki jih nisem popolnoma nič razumela, po drugi strani pa tudi takšne, ki so zelo podobne hrvaščini in slovenščini.
Prišel je petek in s tem tudi nov dan spoznavanja dela v pisarni. S sodelavkami smo odšle v Willo Lentz, kjer so nas pričakali otroci iz šole. Ko so imeli vodeno predavanje o zgodovini stavbe, smo imele uro prostega časa in smo si tudi same ogledale Willo Lentz. Po našem samostojnem ogledu, smo odšle do otrok, kjer smo jim pomagale pri privezovanju poetov na vrvice, ki smo jih kasneje obesili na drevo. S tem se je moj dan in delovni teden zaključil.
Prost vikend sem ga izkoristila za krajši ogled Ščečina in bližnjega parka, ki ga imam čez cesto.
Drugi teden na Poljskem, prvi teden v vrtcu
V ponedeljek sem zopet odšla v pisarno. Tam sem se dobila z vodjo, ki mi je povzel potek nadaljnih dejavnosti, opisal moje dolžnosti in naloge ter mi predstavil pravice, ki jih imam kot prostovoljka. Podoben pogovor sva imela že pred izmenjavo, preko Zooma. Na srečanju v živo mi je tudi povedal, da je kontaktiral vrtec, v katerem bom delala ter me seznanil, da bom naslednji dan (v torek) odšla tja na delo.
S tem je prišel torek, ko sem prvič odšla na delo v vrtec. Prišla sem petnajst minut prej, saj nisem vedela kam točno moram iti. Pred tem sem se še z drugimi prostovoljci, ki delajo v vrtcu dogovorila, da se dobimo prej, da mi povedo kam moram iti. Tam me je poleg prostovoljcev počakala tudi koordinatorka, ki je tudi sama vzgojiteljica v tem vrtcu. Ona mi je nato razkazala vrtec in mi dala brošuro, v kateri je napisano kako poteka povprečen dan ter kaj so moje naloge in kaj ni sprejemljivo v tem okolju. Po vsem tem me je odpeljala do moje skupine in me predstavila vzgojiteljicama. Sedaj se je začelo zares. Najprej sta vzgojiteljici zbrali vse otroke, nato pa smo se posedli v krog, kjer se je vsak najprej predstavil, nato pa so me začeli spraševati postavljati vprašanja o meni. Ko smo se bolje spoznali, so otroci dobili nalogo, da me narišejo. Zato so me posedli na stol ter ga dali na sredo sobe, otroci pa so se lotili dela. Na žalost do teh slik še nisem prišla, saj sem vmes morala oditi na neodložljiv opravek. Urediti sem morala prijavo za dolgoročno bivanja na Poljskem. Ko sem se vrnila so otroci že končali in delali druge aktivnosti v razredu. Moj prvi dan je bil s kosilom oziroma malico končan.
Naslednji dan sem bila že tako samostojna, da sem se sama znašla in prišla do svojega razreda. Dan je bil podoben prejšnemu z razliko, da so prvi dan otroci razumeli, da ne govorim poljsko, nato pa so naslednji dan na to čisto pozabili in so me začeli spraševati v poljščini in mi tudi pripovedovati stvari v poljščini. Kljub temu, je dan minil brez večjih ovir. Otroci so imeli svoje aktivnosti, ki sem se jim pridružila. Vmes smo šli še ven na igrala, se vrnili in otroke je pričakala juha in popoldanske aktivnosti. Povprečni dan v poljskem vrtcu je zelo podoben slovenskemu vrtcu, s to razliko, da imajo tukaj otroci najprej zajtrk, nato malico, ki je sestavljena iz sadja, sledi kosilo, aktivnosti, nato pa juha in še ena malica.
Torek in sreda si bila podobna. Z izjemo, da so imeli otroci v sredo eno uro posvečeno učenju o veri. To me je zelo presenetilo, saj tega v Sloveniji ni. To sicer ni obvezno in če kateri izmed otrok noče biti prisoten, ga ta čas dajo v drugo sobo ali skupino.
Prišla sta četrtek in petek, ki sta bila praktično enaka prejšnjim dnevom. Seveda imajo vsak dan druge aktivnosti, saj imajo tako urejen program.
Tako se je tudi končal moj drugi teden na Poljskem in prvi teden v vrtcu.
PS: poljščina na ulici in faksu je zelo drugačna poljščini v vrtcu. V vrtcu se pogovarjajo z otroki in jih učijo neke osnovne kot je računanje, branje, pisanje, barve in angleščina. Zato je tudi meni lažje, ker se učim z njimi. Plus tega se vsak dan pogovarjajo o podobnih stvareh in če večkrat kaj slišiš si bolje zapomniš.
