„Za uskladitev usposabljanja in ocenjevanja prostovoljcev E+ je Komisija oblikovala „cikel usposabljanja in ocenjevanja“ (TEC), za katerega so odgovorne nacionalne agencije (NA) ali regionalne agencije SALTO. /…/ Ta TEC olajšuje tudi stike med prostovoljci, sodelujočimi organizacijami in NA /…/.”
(vir: SMERNICE IN MINIMALNI KAKOVOSTNI STANDARDI ZA CIKEL USPOSABLJANJA IN OCENJEVANJA PROSTOVOLJCEV E+)
Spodaj si lahko preberete o novembrskem srečanju iz perspektive naše prostovoljke Mathilde.
Kot sama pravi, je bila to priložnost, da »spozna druge prostovoljce ESC, se zbliža z igrami, meglo, hrano in smehom ter spozna, kdo bo z njo delil to prostovoljsko potovanje«.
Če vas zanima, kako je potekalo, berite dalje …
“Naše usposabljanje ob prihodu je potekalo v čudovitem mestecu Laško v Sloveniji, znanem po termalnih kopališčih, meglenih jutrih in, kot smo kmalu ugotovili, neskončni količini hrane.
Prispeli smo z avtomobilom, navdušeni, a utrujeni, in nas je takoj sprejel vtisnjen Laško Thermal Spa Hotel – kraj, ki je bil tako razkošen, da je bilo videti, kot da ima več rastlin kot ljudi.
Očarljiv začetek (in bife)
Od prvega dne nas je osupnila ogromna količina hrane, ki jo je ponujal bife, kjer si lahko jedel, kolikor si hotel. Vsak obrok se je spremenil v majhno praznovanje – in morda tudi v majhno napako. Kot pravimo v Nemčiji: »Da wurden die Augen größer als der Magen« – naše oči so bile večje od naših želodcev. Prvi večer se je končal tako, da smo se popolnoma siti in srečni zvalili v posteljo.
Spoznavanje drug drugega (in papirja)
Teden smo začeli z igro imen, metanjem žoge in predstavitvijo – odličnim načinom za spoznavanje, preden smo se potopili v to, kar je kmalu postalo papirna nevihta. Risali, razpravljali, načrtovali in delali v skupinah kot norci.
Vsako jutro, ko smo se zbudili, je nad reko Laško visela mistična megla, ki je skoraj povsem zakrila mesto. A naše termalno kopališče se je pogumno borilo – z lastno meglo, ki se je dvigala iz vročih zunanjih bazenov.
Sredi tedna smo se odpravili na izlet v Celje, ki naj bi bil lov na zaklad. Namesto tega pa se je izkazal za pravo pustolovščino: pomerjanje tradicionalnih nemških hlač v second-hand trgovini, naključno odkritje muzeja seksa, popivanje kave v kavarni in nakup nalepke z Jezusom – zakaj pa ne?
Zvečer, po vseh naših aktivnostih, smo igrali igro »Shit Happens«. Vsaka kartica je prikazovala nesrečo z oceno »sranosti«, na primer »amputacija noge – vendar napačne« (98,7 na lestvici, mimogrede). Morali ste uganiti, kje se je vsaka nesreča uvrstila. Bilo je smešno, kaotično in presenetljivo zabavno. Po vsem tem sranju smo končno šli v posteljo – z utrujenimi možgani in polnimi srci.
Plavanje, prostovoljstvo in zmehčani možgani.
Naslednji dan je bil posvečen prostovoljstvu – razlogom, motivacijam in odgovornostim. Na koncu so mi ušesa omedlevala in možgani so se spremenili v kašo. Zato sem svoje omedlevajoče možgane odpeljal na bazen. Od tistega večera naprej je plavanje postalo moj večerni ritual – whirlpooli niso popravili mojih možganov, vendar so mi prinesli mir po vsem tem govorjenju.
Kasneje v tednu smo delali na projektnem vodenju, izmišljali dogodke in dejavnosti, ki bi jih lahko izvedli v naših mladinskih centrih. Nekje v tem kreativnem kaosu se je rodila Frederique le Chameleon – naša skupinska maskota in simbol prilagodljivosti.
Gore, popoldanski počitek in razmišljanja
Ko je prišel čas za prosti čas, so se nekateri med nami spočili v svojih sobah (zdravo, introverti), medtem ko so drugi – ekstrovertni non-plus-ultras – odšli na pogovorno pohodništvo po gori ob zdravilišču in uživali v najboljšem slovenskem življenju. Popoldanski počitek je bil seveda bistven del procesa.
Ko se je teden končal, smo razmišljali: Kako se počutimo zdaj? Utrujeni, da, vendar povezani, navdihnjeni in vsekakor dobro nahranjeni.
Na splošno je bilo usposabljanje ob prihodu v Lašku neverjetna izkušnja. Srečali smo se s kolegi prostovoljci ESC, se povezali prek iger, megle, hrane in smeha ter spoznali, s kom bomo delili to prostovoljsko potovanje.
To ni bil le teden usposabljanja – bil je začetek nekaj resnično posebnega.
Pozdrav,
Mathilda “
avtorica slik: Mathilda
