Na naših straneh smo že večkrat omenili program ESE. Vsako leto ga vedno bolj cenimo, ko lahko z vami delimo izkušnje iz prve roke.
Danes nam Ana poroča o svojem projektu v Kataloniji. Več o njenih dosedanjih vtisih pa si lahko preberete spodaj:
Najprej vam pošiljam sončne pozdrave iz Katalonije. Kljub temu da tukaj, za razliko od Slovenije, narava (še) ni oblečena v belo, pa že občutimo mraz, še posebej v jutranjih urah, ko sonce še ne ogreje španskih ulic.
Kot obljubljeno, najprej nekaj besed o Halloweenu v Prodisu. V SOI-u so se priprave na Túnel del Terror (ta se je letos preimenoval v Circ del Terror) začele že pred mojim prihodom. Tisti, ki so bolj ustvarjalne narave in jim čopiči ter barve niso tuji, so naslikali krvave prizore na lesene deske, ki so jih hišniki in ostali pomočniki postavili v labirint v skladiščni hali. Drugi so sodelovali s študenti gledališke univerze in skupaj so ustvarili kostume strašnih klovnov in klovnes. Prav tako so poskrbeli tuki za zvočne učinke. Po več kot dveh mesecih dela so ustvarili strašljiv labirint, katerega si je lahko javnost, z manjšim denarnim prispevkom, obiskala zadnje tri dni v mesecu oktobru.
Poleg dela, ki sem ga že opisala prejšnji mesec, pa sem ta mesec opravila tudi On-arrival meeting. Ta je potekal v španski avtonomni skupnosti Castilla y León, v manjši vasici blizu mesta Ávila. Poleg 6 prostovoljk iz Terrasse se je tega treninga udeležilo še preostalih 18 prostovoljcev, ki delo opravljajo predvsem v okolici Madrida in Seville. Poleg “teambuilding” aktivnosti smo se pogovarjali o komunikaciji in reševanju konfliktov, Henner zdravtvenem zavarovanju ter ostalih pravicah in dolžnostih, ki jih imamo kot ESC prostovoljci. Med pogovori z ostalimi sem spoznala, kakšno srečo imam. Nekateri prostovoljci niso imeli sestanka s pošiljateljsko organizacijo pred odhodom in uvodnih dni z gostujočo oz. koordinacijsko organizacijo, kjer bi izvedeli dodatne uporabne informacije o samem prostovoljstvu in kraju, v katerem opravljajo prostovoljstvo. Prav tako nekateri prostovoljci živijo v tako odročnih krajih, da nimajo pralnega stroja ali pa se počutijo kot tujce v manjših skupnostih, kjer imajo Španci zelo tesne odnose.
V preteklem mesecu sem s Prodisom obiskala tudi prostore Bardinet Wines. Ekskurzije smo se lahko udeležili potem, ko je eden izmed uporabnikovov Prodisa, s svojo idejo za novo etiketo, zmagal na razpisanem natečaju. Tam smo si ogledali, kako poteka ustekleničenje vina, shranjevanje, okraševanje steklenic in pakiranje na palete, da so te varne za transport do končne destinacije. Celoten izlet se je zaključil z degustacijo vina in pokušino slanih dobrot s pogledom na vinograde.
Komaj čakam, da vidim, kaj me čaka v prihodnjem mesecu.
Do takrat pa…
Adéu”
