Prosto(voljstvo) v mojem življenju!

Prostovoljka Eva je z nami delila svoj razmislek o prostovoljstvu in predstavila svoje dosedanje prostovoljske izkušnje. Žal ji je, da jih ni začela nabirati že prej in zato vsem mlajšim generacijam svetuje, da naj se čim prej pozanimajo o vseh možnostih, ki obstajajo. Na drugi strani pa je njeno sporočilo, da za prostovoljstvo nikoli ni prepozno.

KAJ JE PROSTOVOLJSTVO? KDO SMO PROSTOVOLJCI?

Ob teh vprašanjih verjetno vsak dobi različne asociacije. Sama si kot povprečnega prostovoljca v Sloveniji, in morda tudi v svetu, predstavljam mlado študentko ali starejšo upokojenko. Ti dve skupini po mojih opažanjih najpogosteje namenita svoj čas za prostovoljstvo, medtem ko prebivalstvo srednjih let pogosto nima motivacije za delo brez plačila.

A ko govorimo o takšni dejavnosti mislimo le na določeno stopnjo prostovoljstva – na prostovoljstvo, ki traja občasno in je navadno organizirano s strani neprofitnih prostovoljskih organizacij. Skoraj nikoli pa s prostovoljstvom ne povežemo vsakodnevnih solidarnostnih dejanj. Ko na primer na avtobusu odstopimo sedež starejšemu potniku, ali pa, ko v dolgi vrsti v trgovini spustimo naprej mladeniča z žemljo in jogurtom. Morda ker smo tako navajeni, vzgojeni s takšnimi pričakovanji ali pa ker resnično verjamemo, da s tem vsem skupaj omogočamo prijetnejše sobivanje?

MOJE IZKUŠNJE S PROSTOVOLJSTVOM

A naj tokrat pustim ob strani zgornje razmišljanje o razsežnostih prostovoljstva in raje predstavim svoje izkušnje s prostovoljstvom. Pravzaprav moja prostovoljska pot ni še prav dolga, saj sem se z možnostmi prostovoljnega dela na žalost seznanila relativno pozno. Vendar, ko sem končno začela odkrivati, kaj vse mi te izkušnje ponujajo, se mi je odprt nov svet in zgrabila sem ga z obema rokama.

Prvič sem se v vlogi prostovoljke znašla kot članica Kluba 25, kjer sem si v sodelovanju z ostalimi prostovoljci prizadevala za promocijo krvodajalstva med mladimi. Zaradi študijskih obveznosti sem morala sicer klub po krajšem obdobju zapustiti, a kljub temu je bila izkušnja dovolj prijetna, da sem s prostovoljstvom kmalu nadaljevala na enkratnem projektu Najboljše novice sveta, v okviru katerega smo širili pozitivne informacije o razvojnih temah v svetu.

To je bil mehak uvod v moje prostovoljstvo, ki sem ga nato razvijala naprej skozi Voluntariatov program kratkoročnega prostovoljstva. Lani sem se udeležila mednarodnega prostovoljskega tabora v Srbiji, kjer smo prostovoljci en teden lokalni skupnosti pomagali pri organizaciji glasbenega festivala. Nekaj mesecev kasneje pa sem se še za en teden odpravila na Kras in s prostovoljci iz različnih delov Evrope delala na razvijanju sposobnosti kritičnega mišljenja in medijske pismenosti.

Aktivna skušam biti tudi na ekološkem področju. Na začetku leta sem se priključila skupini organizatorjev, ki sem ji pred tem za kratek čas pomagala pri postavljanju temeljev za letošnjo akcijo Očistimo Slovenijo 2018. Ker si želim še več znanja in izkušenj s področja okoljevarstva, pa sem se prek Voluntariata nedavno prijavila še na septembrski mednarodni tabor o trajnostnem razvoju in uresničevanju zero-waste prakse.

Poleg omenjenega sem kot prostovoljka sodelovala še na nekaterih manjših projektih. Ne nazadnje je tudi ta tekst nastal kot stranski produkt moje vključitve v Klub prostovoljcev Zavoda Voluntariat, ki so ga prostovoljci nedavno zopet vzpostavili v Ljubljani. Pridružila sem se zato, ker je cilj kluba prizadevanje za krepitev lokalne skupnosti in ozaveščanje na področju trajnosti, globalne pravičnosti, medkulturnega dialoga in človekovih pravic. To počnemo in bomo počeli prek različnih dogodkov, od izmenjave oblačil do projekcij filmov – dogajanje lahko spremljate tukaj.

NAMESTO ZAKLJUČKA

In zakaj to počnem, se sprašujete? Ker lahko in ker me te izkušnje izjemno bogatijo. Prek interaktivne participacije v skupinah z raznolikim družbenim in kulturnim ozadjem sem razvila nemalo socialnih veščin. Pridobila sem komunikacijske in organizacijske kompetence, ki mi bodo pomagale v vseh vidikih življenja, obenem pa me spodbujajo k nadaljnjemu izboljševanju. Vsa doživetja in vsa nova poznanstva, pa me vedno znova vodijo tudi k temu, da si postavljam vprašanja o pravem pomenu prostovoljstva – o prostovoljstvu kot načinu razmišljanja in delovanja na vsakodnevni ravni, in ne kot nečemu, kar si privoščiš na vsake toliko časa, zgolj za spremembo, prihranek ali užitek.

Eva Korenjak Lalovič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

By continuing to use the site, you agree to the use of cookies. more information

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close